16. maj 2015

Paket presenečenja



Being told you are appreciated
is one of the most simplest 
yet incredibly uplifting things 
you can ever hear.


O neverjetni spodbudi in posebni moči, ki jo vlijejo komentarji in pohvale na blogu, lahko govorimo le blogerji sami. Če nastopaš le v vlogi bralca, težko razumeš, kako lahko nekdo ves svoj prosti čas posveti iskanju idej, sestavljanju objav, fotografiranju, oblikovanju in postavljanju celotne zadeve, da blog stoji in izgleda tako, kot mora. Toda presenečeni bi bili, ko bi izvedeli, kako velika skupnost je en sam blog. Koliko ljudi se sreča za njim in koliko različnih poti se križa zaradi njega. Koliko prijateljstev se oblikuje in kako prav posebna so.

Sama si ob začetku pisanja bloga niti slučajno nisem predstavljala, da lahko pridem tako daleč. Svojega bloga nikoli nisem promovirala, saj plujem med dvema nasprotujočima si bregovoma - po eni strani si želim, da bi bila tako uspešna in imela toliko podpore kot največji blogerji, po drugi strani pa sem vsakič rdeča, ko ga kdo omeni, izve, da ga pišem, ali želi, da mu pokažem link. Ta druga stran precej prevladuje in tako sem večinoma tiha miška in sem ter tja napišem kakšno objavo, potem pa upam, da ga kdo opazi. In povem vam, sploh ni slaba metoda. Upala bi si trditi, da mi gre vse od rok točno tako, kot si zaželim. Kajti kolikokrat sem že skakala pred računalnikom, ko sem med e-pošto zagledala komentarje svojih najljubših blogerjev. To je namreč največja pohvala, to je tako, kot da malemu fantku, ki je navdušen nad košarko, čestita sam Goran Dragić, tako, kot da malemu hokejistu čestita sam Anže Kopitar ali tako, kot da mali punčki, ki majavo stoji na smučeh, čestita sama Tina Maze.

Sama kot otrok nikoli nisem imela vzornikov med pevci ali športniki, čeprav sem si jih vedno želela imeti. Ker so jih pač vsi imeli. Toda nihče mi ni bil dovolj všeč. Tako je bilo vse do trenutka, dokler se nisem srečala z blogi in blogerji, ki stojijo za njimi. Kar naenkrat sem bila obsedena in za nekatere bi zapravila cele popoldneve, da bi le lahko prebrala vse objave za nazaj, najraje pa še kar za naprej. Lani sem pred maturantskim plesom začela brati beauty bloge, za katere prej sploh nisem vedela, da obstajajo. In kmalu sem naletela na Živin blog Nothin' Fancy Really, ki je bil ljubezen na prvi pogled. Tako čist izgled in čudovite fotografije, tako lepa angleščina in tako bogate objave. Imela je povsem drugačne ideje in pisala je bolj zagnano kot kdorkoli drug. Čeprav se bolj redko oglašam na drugih blogih, sem pri njej vedno želela komentirati prav vsako objavo. In kako posebno sem se počutila vsakič, ko je odgovorila.

Toda nikoli tako posebno kot približno dva meseca nazaj, ko je pripravila nagradno igro in me izbrala kot zmagovalko, rekoč, da si nagrado najbolj zaslužim. Da nisem le jaz tista, ki njen blog kuje med zvezde, temveč da so moji komentarji tudi njej veliko pomenili. Tisti trenutek sem bila tako ponosna in tako srečna... Spet sem se zavedla, kaj v življenju resnično šteje, kaj ljudje res potrebujemo. Kako zelo lepo živjenje imam in kako dobri smo ljudje.

Že sama pohvala mi je predstavljala največjo nagrado, Živa pa me je poleg tega zasula še z najbolj dišečimi paketki na svetu. Cel teden sem komaj čakala, da pridem domov in se zapodim v škatlo. Na koncu sem vriskala ob vsakem odvitem bombončku in še več kot en mesec po tem čutim evforijo, ko zdaj pišem o tem.

Ta objava je zato, da se Živi še enkrat iz srca zahvalim in da, če je slučajno tukaj še kdo, ki ni še nikoli obiskal njenega bloga, tudi njega navdušim in ga seznanim z najbolj rožastim slovenskim beauty blogom :).

In kaj se je skrivalo v paketku?



Yummy maslo za telo
Ne samo, da diši kot čokolada, diši še trikrat boljše kot čokolada! Priznati moram, da me prej izdelki s čokoladnim vonjem nikoli niso navdušili in vem, da bi bil ta vonj med zadnjimi, ki bi ga šla vohat v trgovini. Toda to maslo je nekaj res posebnega, verjetno k temu pripomore še dodaten vonj, ki se dobro razvije šele čez nekaj minut in še naslednji dan služi kot odlična zamenjava za parfum. V lončku je 250 ml, kar zadošča za ohoho dolgo časa, saj se maslo čudovito razmaže in ga za cele noge porabim ravno za 4 lešnike. Ni mastno in se lepo vpije v kožo, na oblačila pa se prenese le čudovit vonj. Zmaga!

Revlon Just bitten kissable balm stain rdečilo za ustnice v odtenku Crush
Če bi Živa vedela, koliko časa sem jih hodila gledat in zbirala pogum, da jih kupim, bi se mi smejala. Res sem bila vesela, ko je pokukal iz papirja, saj se sama verjetno še nekaj časa ne bi odločila. Mogoče se spomnite, da sem v novoletni objavi zapisala, da morda si pa letos kupim šminko ... Kdor me pozna, ve, kako dolgo sem se jih branila. Ne zato, ker mi ne bi bile všeč, daleč od tega, ampak vsakič, ko sem se namazala, se mi je zdelo, da izgledam kot poceni afna, če se lepo izrazim. Imam precej polne ustnice in nikakor nisem uspela najti pravega odtenka zase. Toda že kakšne pol leta sem si šminko res zelo zelo želela in ravno nekaj dni za tem, ko sem se opogumila za eno čisto poceni samo kot trial verzijo, me je Živa obdarila s to. Priznam, da je barva precej močna za moje začetno sramežljivo obdobje, ampak povem vam, da se mi na meni čudežno zelo dopade. Tako da komaj čakam, da prebrodim strah in se pokažem svetu! :) Všeč sta mi njen nežen okus in svež vonj po mentolu, vse pohvale pa tudi njeni obstojnosti v vseh pogojih - zadnjič sem z njo jedla in se kopala in na koncu je bila še vedno taka kot na začetku.

Essence Lash princess maskara
O njej pišejo vse blogerke in res me je zanimalo, če bi bila tudi meni všeč. Živa jo je pohvalila in glede na to, da je zaradi njene pohvale tudi L'oreal Miss Manga maskara postala moja najljubša, sem verjela, da ne laže. Vedela sem, da bo Miss Mango težko premagala, ampak sem z njo vseeno zadovoljna. Super je izpolnila je najpomembnejši pogoj, da ne dela grudic in se ne packa po trepalnicah, končni izgled pa je boljši od številnih tistih, ki jih ustvarijo 5x dražje maskare.



Subrina losjon za oblikovanje s termično zaščito
Tudi tega sem se zelo razveselila, saj nisem še nikoli nobenega preizkusila. Res, da si las ne likam/kodram vsakič, se mi pa vseeno smilijo, kadar jih. Najprej sem bila zelo navdušena nad njegovim vonjem, ki pa se mi zdaj po nekaj uporabah zdi malo premočan. Premalokrat sem ga uporabila, da bi pisala o kakšnih vidnih učinkih, si ga pa vseeno vsakič z veseljem našpricam za dober občutek.

Green Line Natural clear 4v1 čistilna krema
V zadnjem letu sva z mojo kožo na obrazu precej na bojni nogi. Danes sem še zadnji dan najstnica, zato bi se spodobilo, da bi bila lepa in čista, ona pa se vede kot najhujši pubertetnik. Vsa leta sem imela lepo čisto kožo, na kar sem bila zelo ponosna, ampak očitno je res vsega lepega enkrat konec. Lani poleti sem na robu depresije preizkusila vse možne zvarke in kreme, pa ni nič pomagalo, dokler se nisem sprijaznila z usodo, jo pustila pri miru, in čez nekaj časa na lepem ugotovila, da sploh ne izgleda več tako slabo. Po mirnem obdobju je pozimi spet izbruhnila in z veseljem sem preizkusila to kremo, ki mi je po opisu sodeč delovala zelo "obljubljajoče". Naneseš si jo lahko kot masko ali le uporabiš kot piling - oboje sem že sprobala in moram reči, da sem zadovoljna. Nisem pričakovala, da bodo mozolji izginili, saj sem do zdaj že ugotovila, da to naredijo le in izključno takrat, ko se sami odločijo, vsekakor pa res odstrani odvečno maščobo in naredi kožo gladko in lepo. Čeprav sem jo prvič uporabila s strahom, da mi stori kaj žalega, saj je moja koža po novem vse, od izsušene do mastne, se je super odrezala.

Bomb Cosmetics kopel
Letošnji hit, ki že s svojim izgledom pritegne pozornost, z vonjem pa popolnoma omami. Ko sem prišla domov, je cela soba dišala zaradi paketa in še kakšen mesec sem se vračala v dišeče stanovanje, ker sem jih postavila na poličko v kopalnici. Tako so mi lepe, da jih še zdaj nisem preizkusila, ampak komaj čakam, da se odločim in potopim v dišečo kopel.

4 komentarji:

  1. Zelo rada berem tvoj blog, ker so objave vedno super napisane in imajo neko težo, vsebino :) Pa tudi fotografije so super!

    OdgovoriIzbriši
  2. To 100% drži tudi zame -> "Svojega bloga nikoli nisem promovirala, saj plujem med dvema nasprotujočima si bregovoma - po eni strani si želim, da bi bila tako uspešna in imela toliko podpore kot največji blogerji, po drugi strani pa sem vsakič rdeča, ko ga kdo omeni, izve, da ga pišem, ali želi, da mu pokažem link. Ta druga stran precej prevladuje in tako sem večinoma tiha miška in sem ter tja napišem kakšno objavo, potem pa upam, da ga kdo opazi." :)

    OdgovoriIzbriši