ŠKOTSKA - 2. dan

Knock, knock: Good morning, it's time to wake up!
Vstajal smo se ob pol osmih, kar v Sloveniji pomen ob pol devetih. Nebesa, glede na to, da če se doma zbudim 20 čez 6 pomen da bom zamudila avtobus. Za zajtrk smo mel zmer 4 sorte kosmičev (z mlekom seveda, za razliko od Marka, ki je za zajtrk dobil same kosmiče) in prvi dan še kruhke s slanino. Ta dan se je pisal ponedeljek 17. maj, torej je bil moj rojstni dan! Ampak jim nism nč povedala, ker se nism mogla odločt al naj kr pridm pa rečm danes je moj rojstni dan al kaj naj nrdim. In zato sm bla pol drug dan kregana :))
Torej, dan je bil namenjen potepanju po Edinburghu. Najprej smo si ogledal parlament, ki je res res vreden ogleda. V celoti je delo enega arhitekta in njegove žene, ki je dokončala delo po njegovi smrti. Uredila sta vse do potankosti, vsak križec na steni, vsak kipec kje bo stal in kakšna bo kje preproga, pa seveda vse vse stavbe, vse. Stavbe parlamenta so zgrajene tko, da če pogledaš iz letala, skup celota predstavlja drevo. Vse temelji na naravi in okolju... res, čudovito.
Pol smo se sprehodil po Royal Mile, glavni ulici in si ogledal Edinburgh iz vrha stavbe, v kateri je Camera Obscura in recmo hiša iluzij. Camera Obscura je soba, kjer je popolna tema, na sredini sobe je pa tak en ogromen krožnik iz mavca in ti prek ene palce, iz katere sije svetloba, pokažejo na tistem krožniku celo panoramo Edinburgha. Vse skup deluje tko k leča pr fotoaparatu oz. kameri. In ti pač vidš ljudi k se v tistem trenutku sprehajajo po ulici, in ti da kartonček in jih tko dvigneš in po kartončku hodjo. Ampak tega si ne da predstavljat dokler ne vidš. Mal je blo škoda, ker nismo tistga, k je to vodu, čist popolnoma nč razumel, ker je mel tko hud škotski naglas. Sprehodil smo se še po tej hiši iluzij, kjer majo vsa tista ogledala k te naredijo debele in suhe in vse sorte da nakonc že mislš, da hodš po glavi.
Kosilo smo si prvoščil v restavraciji pod muzejem Whiskeya in smo si mi trije (Nina, Mark pa jst) zbral delč najbolš kosilo od vseh. Smo si naročl neke sirove stvari in se lepo najedl, una reva učitelca Turkinja si je pa nek golaž, tko da se je čist celo kosilo zmrdvala. Itak pomoje ni nč vedla kaj je, ker je njena angleščina hudo šepala in je bla čist začudena, kaj je z nami narobe, da tko dobr govorimo angleško. (S tem da sem jst res slaba v angleščini, no, razumem pretežno vse, povedat znam pa pretežno nič).
Zatem smo mel voden ogled muzeja in smo otroci lahku sam vohal pa gledal, medtem ko so si odrasli lahku tut prvoščil kozarčk Whiskeya.
Za konec smo si hotl it ogledat še Edinburški grad, ki stoji na mrtvem vulkanu, 100m stran od tega muzeja, ampak smo pršli samo do vrat, ker je bla ura par minut do petih, ob petih ga pa zaprejo. Škoda.

Vmes smo mel še prosti čas in smo se potepal po Royal Mile, kupval majčke in iskal menjalnico, si ogledval izložbo v Starbucksu in pol bežal vn, ker smo si tko želel neki vzet, pa smo se odločil da je predrago, gledal šov, kjer si je eden dal celo sabljo v grlo (brrrrrrrrr) in pol se je Nina dala še narisat.

 Še bi si želela met kakšn tak rojstni dan, da se zbudiš v svoji roza posteljci, te zjutrej vstane Zoe s tako lepo angleščino in pol se sprehajaš po Edinburghu in zvečer spet sladko zaspiš ob pol enajstih, čeprov se je zunej komej začelo mračit, v tisti pravljični sobici.