So far so good

Letos me je prvič zares stisnilo, ko so bile moje brezskrbne počitnice zaradi izpita iz kemije pod velikim vprašanjem. Vem, da velika večina študentov nima te sreče, toda ves čas se mi je zdelo, da bom sama svoj prvi letnik brez težav spravila pod streho že pred poletjem in uživala radosti počitnic še globoko v september. Res je šlo vse gladko, kljub ubijalsko natrpanemu urniku izpitov sem vse opravila odlično, but then kemija happened, ali kako že rečejo ... Ob pogledu na debelo skripto sem se po tehtnem premisleku odločila za drugi rok, kar se je po eni strani izkazalo za hudo napačno odločitev. Nisem verjela, da profesorji res delajo razliko med prvim in drugim rokom, pa me je močno udarilo po glavi, ko sem sedela pred izpitno polo in se počutila kot največji bedak. No, konec dober vse dobro, izčrpala sem vse svoje znanje in neznanje in včeraj izvedela, da sem ena izmed štirinajstih srečnežev, ki smo s kemijo zaključili. 

Toda vse skupaj mi je dalo misliti in v pričakovanju slabih ali dobrih rezultatov sem se takoj po odpisanem izpitu odločila, da te počitnice res maksimalno izkoristim. In peti dan po tej odločitvi moram reči, da mi gre zelo dobro. 

Prvi dan počitnic sem se zbudila že ob 5.30 in s teto odšla nabirat borovnice. Sledil je sprostilni šoping, ki pa ni obrodil sadov (čisto meni podobno). Dan sem izkoristila še za pospravljanje stanovanja in nato selitev domov. V naslednjih dnevih so sledili obiski sorodnikov, kar mi zadnje čase, ko se toliko manj vidimo, zelo veliko pomeni. V najlepšem spominu pa so mi ostali večerni piknik ob reki s sestro in sestrično, jutranji tek na okoliški hrib, kratek kolesarski izlet s sestro (kot smo to počele včasih, pred desetimi leti), ustvarjanje za blog, pripravljanje melisinega sirupa in moja več kot uspešno spečena pica. Danes bolj ali manj mirujem v hiši, kamor me vročina prežene vsakič, ko porinem nos na prosto, toda vseeno brezskrbno uživam in sem več kot hvaležna za te čudovite počitnice. Naj še dolgo trajajo!