5. jul. 2015

Hello summer





Tako, končno sem dočakala! Sonce žge, domač vrt je poln zelenjave, noge hodijo v sandalih, v trgovinah so v akciji lubenice in komarji pikajo kot za stavo. Počitnice so! Je že res, da to težko verjamem, in bi prej razumela dejstvo, da moram jutri prvič na faks, toda vseeno sem jih dolgo in z muko čakala in se jih na koncu razveselila kot največji otrok. Tega pol leta je sicer mimo zletelo s svetlobno hitrostjo in malo jezna sem nase, ko pogledam na blog in letošnje objave skoraj preštejem na prste ene roke. Nisem rabila veliko zavrteti koleščka, da sem prišla do "novoletnih zaobljub", ki jih še vedno znam na pamet. In povedati moram, da so bile letošnje zaobljube končno tiste prave! Večino sem jih do danes namreč že izpolnila. In da malo osvežim spomin ... 

... zato se bom v 2015 veliko več smejala. Izkoristila bom vsako ponujeno priložnost in manj strašila sama sebe s "kaj pa če...". Več bom tekla in naredila bom ogromno slik. Pogledala več filmov in spila še več smoothiejev. Večkrat bom šla na sprehod. Morda si bom celo kupila šminko. Poslušala bom več glasbe in se bolj zgodaj zbujala. Večkrat bom nabrala rože. In še vedno bom verjela, da je moje življenje pravljica.

Če grem kar lepo po vrsti ... Zadnji mesec mi zaradi izpitnega obdobja sicer ni bil ravno najbolj zabaven, zato je trenutno moja smejalna statistika pod povprečjem, toda ravno danes sem se nasmejala do solz, ko sva s Tino priredili beatbox koncert v moji sobi. Na izpolnjeno drugo zaobljubo sem najbolj ponosna, zato si zasluži čisto posebno objavo. Tekaška forma je na žalost nekoliko slabša od lanske, toda vseeno sprejemljiva in perspektivna. Če bo vse po sreči, bo ljubljansko ravnino zdaj zamenjal domači hrib, česar se precej veselim. Fotoaparat sem prenašala od doma do Ljubljane in nazaj domov in poslikala precej zajtrkov, kosil in drugih meni ljubih reči, ki so se nameravale v objavah prikazati že dolgo nazaj, pa še vedno čakajo na svoj dan d. Bila sem bolj pridna kot lani, toda še vedno pogrešam in upam na svoje udejstvovanje v portretni fotografiji, zato ta cilj prepišem na seznam ciljev za to poletje. Sem pa zato toliko bolj zmagoslavno uresničila naslednji cilj - gledanje filmov. V januarju in februarju sem namreč pogledala 16 filmov, kar je verjetno več kot prej v dveh letih skupaj. Ta statistika se po mojih izkušnjah vsem zdi smešno nizka, toda iz nejasnega razloga mi poprej nikoli ni uspelo pogledati nobenih filmov. Mogoče zato, ker sem pri izbiri le-teh strašno izbirčna, ali pa razlog tiči v moji veliki ljubezni do branja blogov in preletavanja Instagram profilov z lepimi fotografijami, kar egoistično zapolni 99,9% mojega prostega časa. Kljub nadvse uspešnemu začetku se je moj filmski maraton sicer kmalu zaključil in ostal v stanju mirovanja vse do tega tedna oz. do dne, ko sem odpisala zadnji izpit, zdaj pa sem na dobri poti, da ga spet nadaljujem. In na vrsti je naslednja zaobljuba, ki je bila izpolnjena v desetkratni pričakovani meri. Sredi aprila me je namreč en petek, ko sem prišla iz Ljubljane, doma na mizi pričakalo predčasno rojstnodnevno darilo - smoothie maker. Bi rekla, da je bila to ljubezen na prvi pogled, pa fraza ne ustreza najbolj, saj sem bila v to napravo zaljubljena že preden sem jo dobila. Z vsako uporabo pa se je ljubezen res le še okrepila. Bi si upala trditi, da ga pijem 5x na teden in v vsakem še vedno tako uživam, kot bi ga pila prvič. Tudi s sprehodi je bilo podobno kot s filmi - na začetku sem si vsak sprehod zapisala v koledar, ker bi mi jih bilo ob koncu leta zanimivo sešteti, toda projekt se je ob vseh drugih mislih, ki mi šibajo po glavi, izjalovil. Toda zapisani ali ne, sprehodov je bilo ogromno in vsak izmed njih mi je več kot dobro del. In bam, čisto zares sem si kupila šminko! In potem še eno dobila v nagradni igri od Žive in še tretjo od Rebeke za rojstni dan in zdaj sem več kot ponosna lastnica treh šmink, ki mi vsakič polepšajo dan. Zmagovalna pa je v tem primeru moja nova mala razvada - da se, če že ne drugače, vsaj vsakič našminkam za učenje in se tako bolj z veseljem učim. Tudi naslednjo zaobljubo z glasbo sem precej uspešno upoštevala, malo pa se zatakne pri tisti z zgodnjim vstajanjem. Na mojo žalost vsakič znova potrdim dejstvo, da nisem za zgodnje vstajanje, saj me potem še cel dan boli glava. Kljub temu se bom še naprej trudila, saj obožujem dneve, kot je bil včerajšnji, ko sem se vstala ob 5.30 in po dolgem času videla vzhod Sonca, ki je tokrat pokukalo točno nad Ljubljanskim gradom. In na mizi je cvetela čudovita hortenzija in mi lepšala stanovanje kot že mnoge pred njo. In vse skupaj je bilo precej pravljično ...

Za poletje (kot vsako leto do sedaj) še vedno nimam izoblikovanega plana. Vsekakor pa si želim prav vsak dan izkoristiti kolikor se ga izkoristiti da, čim večkrat vstati skupaj s Soncem in se čim več družiti z meni ljubimi ljudmi. Na listu želja je tudi obisk Odpre kuhinje in ogled kakšnega filma pod zvezdami, sladoledkanje v vseh novih slaščičarnah v Ljubljani in spoznavanje tega čudovitega mesteca nasploh. Če bo vse po sreči bom namreč v avgustu opravljala počitniško delo v Ljubljani in takrat bi rada proste popoldneve izkoristila za sprehode ob Ljubljanici. Moja največja želja pa je, da bi našla tudi kakšnega kandidata za pred moj objektiv, da izpolnim svojo novoletno obljubo in končno res nekaj storim v tej smeri. Lani sem se na vas namreč obrnila s popolnoma enako idejo, ki pa je kljub dobremu odzivu obvisela v zraku. Zato se tokrat res držim za besedo in to še enkrat naglas povem, da ne bi poskušala iskati kakšnih izgovorov. 

Torej, če je kje kdo, ki bi mi skušal pomagati premagati strah pred fotografiranjem neznanih ljudi in mi popestriti avgustovske popoldneve, naj se javi. Prav tako bi noro rada kdaj sodelovala v fotografiranju izdelkov za prodajo, tako da se z največjim veseljem odzovem tudi na tako ponudbo. Če vas zanima kaj več, mi lahko pišete na e-mail pikevelike@gmail.com.

Velike želje in veliko upanja, upam, da mi vsaj kaj od tega uspe. In da čim prej pridem do morja, da spet slišim valove, čutim žgoče sonce in se borim s soljo v laseh. Poslušam čričke in gledam zvezde v toplih nočeh. Verjamem, da je moje življenje pravljica ... 

5 komentarjev:

  1. The best za prebrat na ponedeljkovo jutro!
    "Verjamem, da je moje življenje pravljica" - to bo zdaj hodilo tudi z mano (:

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Hvala ti, tole pa kar naj hodi s tabo! :)

      Izbriši
  2. Poletja so itak najlepša, če niso cela zaplanirana :D Upam, da se ti bo letošnje poletje ravno prav zapolnilo.

    OdgovoriIzbriši
  3. Poletja so itak najlepša, če niso cela zaplanirana :D Upam, da se ti bo letošnje poletje ravno prav zapolnilo.

    OdgovoriIzbriši
  4. Kako lepo, da si toliko izpolnila, kar prijetno je bilo tole brati, tudi na petkovo jutro (; Upam, da se najdejo kakšni kandidati/tke za potretno fotografijo, sama bi ti nastavila obraz, samo je predaleč :P
    Uživaj v poletju (:

    OdgovoriIzbriši