3. jan. 2014

Zgodba o 2013


Letos po dolgem času ob koncu leta nisem pripravila nobene famozne poslovilne objave, s kolažem nešteto slik kot mi je bilo v navadi. To dejstvo me je sicer malo žalostilo (no, še vedno me) ampak na žalost je misel na vse tiste dolge priprave zbiranja slik in obrezovanja in pomanjševanja in objavljanja na smotanem bloggerju odtehtala v svoj prid. Poleg tega sem imela občutek, da se v letošnjem letu ni zgodilo nič kaj udarnega, pa tudi moje navdušenje nad fotografijo je nekoliko zbledelo, tako da je fotoaparat kar nekaj časa sameval v predalu. 
Vseeno se mi je zdelo, da ne morem v novem letu nadaljevati z objavami kar tako, kot da se ni nič zgodilo, zato sem se odločila, da objavim vsaj eno voščilo, za dobro popotnico v 2014. Verjetno me že poznate toliko, da veste, da se moja objava noče objaviti, če je v njej le suhoparno besedilo brez slike, zato je tudi tokrat nastala slikica v duhu vstopa v novo leto. Ampak ... ne vem, ali imam samo jaz te probleme, da so mi zelo všeč pokončne fotografije, potem pa jih nikakor ne morem spraviti v objavo, saj tako nerodno dopustijo v objavi toliko beline, pa še zdi se mi, da se slika nikakor ne pokaže v vsej svoji lepoti. Zato je tudi ta nesrečna slika ob sebi zahtevala še nekaj. 
In tako se je zgodilo tudi letos, da sem zapravila cel dan za eno ubogo objavo, da sem zbrala in zlepila slike in ob tem obujala spomine. Letos slike niso izbrane skrbno, križem kražem sem klikala na mape in kar tako sem in tja ven potegnila kakšno izmed fotk. In tako sem tekom popoldneva ugotovila, da sem še pred nekaj dnevi živela v hudem zmotnem prepričanju, da se v letu 2013 nič posebnega ni zgodilo. O pa še kako se je!
Ugotovila sem, da je bilo letošnje (no, zdaj že lansko) leto tisto, v katerem sem ostala skoraj brez ene samcate želje, saj so se mi izpolnile praktično vse, od tistih najmanjših, do najbolj velikih, tistih čisto tapravih, dolgoletnih. To je bilo leto, v katerem sem se končno spet privila v objem mojega najljubšega fanta in z njim preživela vse najlepše dni tega leta in hkrati mojega življenja. Leto, v katerem sem v enem samem dnevu dopolnila 18 let, postala šofer in imela najboljši rojstni dan na svetu. Leto, ko sem odstrigla svoje dolge lase in si zaželela, da ljudje vidijo lepoto v mojem srcu, ne le v mojih laseh. Leto, ko sem dobila nov telefon, za katerega sem misila, da bom o njem vedno le sanjala. Leto, ko sem si kupila nov fotoaparat, s čimer se mi je izpolnila še ena moja ogromna želja. Leto, v katerem sem odpotovala v London, o čemer sem sanjala vse od začetka mojih potepov po svetu. Leto, v katerem sem nekaj dni zatem prepotovala še celo Dansko, čudovito deželo, ki bi jo moral obiskati prav vsak v svojem življenju. Leto, ko sem 4x obiskala slovensko obalo, na katero me zdaj vežejo najlepši spomini mojega življenja. Leto, ki sem ga zaključila v objemu moje najljubše osebe na svetu, pod zvezdnatim piranskim nebom in z največjo srečo v srcu.
To je bilo lepo leto. To je bilo najlepše leto v mojem življenju. Hvala fotografije, da ste mi pomagale do te ugotovitve.

Naj bo 2014 polno zdravja in ljubezni, kajti če štima to dvoje, štima vse! Čin!

2 komentarja:

  1. Živjo!
    Najprej ti voščim eno polno in nepozabno leto.
    Ko sem bral objavo se mi je zdelo, kot bi nekdo v moje imenu pisal dnevnik: pomanjkanje navdiha, pokončne slike, obujanje spominov ob fotografijah ...
    Uživaj! =)

    Klemen
    www.podezju.blogspot.com

    OdgovoriIzbriši
  2. Naj ti bo 2014 še bolj naklonjeno kot 2013! Vse dobro.

    OdgovoriIzbriši