1. sep. 2013

Najino poletje


Da ne bom nikoli pozabila ...

... kako sva gledala zvezdice v parku, preden si šel prvič v službo, pa kako sem bla prvič pr teb doma pa so pršli tvoji domov in me je Blaž okronal s "tvojo lubico", pa kakšne grozne pesmi sva mogla poslušat na poti na morje, ker ne znam spečt cd-ja, pa kako sva iskala naše stanovanje po celi Ljubljani, pa kuk dela sva mela s prevleko za povšter, pa kako sva v merkatorju nosila vso tisto hrano v rokah, namest da bi vzela košarco, pa kako sva zvečer sredi Ljubljane fino bočno parkirala, pa kako dober je bil sladoled s tabo na Prešernovem trgu, pa kako je k nama prišel tist moški če mava cigarete, in je potem rekel naj se mava rada, pa kako lep je bil razgled na Ljubljano ko si me stisnil k sebi, pa kako sva se zjutrej že navsezgodaj ob 11h odpravla na morje, pa kako sva stala v koloni, dvakrat, pa kako sva si na plaži zborila najboljši prostor na paleti, sicer po tem ko naju je najprej zalila voda, pa kakšno luškano žogico sva mela k je spreminjala barve, pa kako si mi s kamenčki na trebuh napisal ILY  in rekel, da ne smem nč dihat zdej, pa na najino prvo večerjo v gostilni, smešnega natakarja in nenaročeno predjed, pa kako sva potem tekla gledat sončni zahod s pogledom na Piran, pa kako sva (sem) pol ure parkirala v garažni hiši, pa na sladoled in sprehod po večernem Piranu, pa zvezdnato nebo in pogled na lučke v Trstu, pa kako si me zvlekel na tist kamen nad morjem in rekel: "si ti že kdaj sedela čist na koncu Pirana ponoč?", pa kako sem se pol spotaknila in si se ti odločil, da se mi ne da več peš nazaj do garažne hiše, pa kako si pol na Petrolu končno dobil kapučino, k si ga sanjal že zjutrej, pa kako sem šele tam ugotovila, da sem vsa čokoladna okrog ust, pa kako sem potem spet zgrešila pot in sva se kr naenkrat peljala proti Kranju, pa kako sva pol naslednje jutro prestavljala uro za kino in na koncu zamudila kosilo v intersparu, pa kako sva šla gledat kao 6D smrkce, midva pa še 3 punčke, pa kako sva se prestavljala po dvorani ker nikakor ni blo nobenga posebnega efekta, pa kako hitro je minila pot domov, pa kako sva se 14 dni spravljala barvat kozolc, pa edini dan k bi lahko šla je bil pa praznik, pa kako me je blo strah ko sem te čakala doma, ko si bil na nogometu, pa kako sva pr vas zalivala rože ponoč in sem vse polila, pa kako sva do pol enih zjutrej gledala The Vow, čeprav sva mogla zjutrej vstat ob petih, da sem te peljala v službo, pa kako sem šla pol edinkrat tečt ob sončnem vzhodu, pa kako si še isti dan prišel k men na kosilo, pa kako sem naslednjič jst pršla k teb in mi nisi dovolil v sobo, ker je bla kao razmetana, pa sem ti pobegnila, in kako si me pol odnesel ven in sem ti mogla obljubit, da bom počakala da pospraviš, pa kako ti je blo zjutrej žal ker si me ubogal in mi skuhal samo eno hrenovko ...

... in na koncu, kako sva zadnji večer počitnic gledala 500 days of Summer in čeprav sem bla fejst žalostna, ker je konc, verjetno še nikol nisem bla tko srečna ...


Don't be sad because it's over, smile because it happened

3 komentarji:

  1. To so pa najkrasnejši spomini. :) Naj te grejejo do prihodjega poletja! :)

    OdgovoriIzbriši
  2. Manca, kako lepo! Naj bo jesen še vsaj enako pravljična! :D

    OdgovoriIzbriši
  3. Mojbog, Manca, kako lep zapis! Ful iskren in poln zaljubljenosti! Uvau :) Podaljšajta si te trenutke kolikor le lahko <3

    OdgovoriIzbriši