12. avg. 2011

20110812

V men je taka grozna želja. V zadnjem času sem (poledica dolgčasa) odkrila malo morje novih blogov / flickr strani ipd. kjer majo božanske slike. B o ž a n s k e. In vse bi dala, da bi men ratala vsaj ena taka slika. Tko bi rada delala lepe slike. Tko si želim met en album res lepih slik. Kako jim uspe čist z vsako? Take so, da me preganjajo ponoč in ne morem spat, ker si želim, da bi tut men kdaj uspelo kej tazga. Tko lepe. Kaj vraga delajo z njimi?
In tko bi rada mela nekoga, k bi ga slikala. Nikjer ni nobenga, noben se ne mara slikat, čeprov vsi govorijo kao da se. Ampak ni nikjer nobenga. Nikjer. Čist sama sem cele dneve. Že od mejhnga si želim, da bi nekdo živel blizu mene, da bi ga lahko poklicala kadarkoli, pa bi šel z mano ležat v travo, na sprehod, namakat noge v potok al pa bi sm z mano sedel v sobi in ne bi vedla kaj naj delava. Briga me tut če ne bi bil ravno iz sosednje hiše, če bi mogla it 20 min peš do njega (Mislm nje..  ne vem, zakaj sem uporabila moški spol) . Šla bi. Prec. Komot. Pa ni nikjer nobenga. Tko velik ljudi okol naše hiše, pa nobenga tazga.
In zdej vem odgovor na vprašanje, ki mi ga zastavljajo vsaj enkrat mesečno: kako se lahko s sestro tko dobr razumete? - Zto ker smo same. Ker smo že celo življenje tukej samo medve in ker mava samo ena drugo vsak dan. In ko nje ni, jo jst čakam. In zato sem letos zapravla polovico počitnic. Ker nisem vedla kaj naj počnem in nisem hotla nikamor it, ker ni blo nje. In sem sedela in čakala, da pride. In se mi to sploh ni zdelo nč hudga in se mi še zdej ne in se mi sploh ne zdi, da sem zapravla čas.
In preskakujem iz teme v temo in objava danes nima smisla ampak ...
Smešno mi je, ker ne napišem nobene objave. Mislm, ni mi to smešno, sploh ne. Ampak smešno mi je, kko sem se navadla na blog in je moje življenje ena velika dolga, nikoli začeta in nikoli dokončana, predvsem pa nikoli napisana objava. Miljonkrat na dan se ujamem in zavem, da si v glavi sestavljam objavo. In rada bi, da bi se vse lahko posnelo in prepisalo nekam, ker te objave v glavi so tiste, ki so mi všeč. Ker ko jih hočem napisat tukej, je vse polomija. Nimajo smisla, nimajo povezave, vsake besede se sramujem, vsak stavek je butast. Te objave niso čist nč podobne mojim v glavi. In zato jih tukej ni. Ker mam rada samo tiste v glavi.

3 komentarji:

  1. glede slik: tvoje slike = watafak♥♥♥, in kar se mene tiče je ta tvoj blog prou en izmed takh "blogov z božanskimi slikami", tku d!
    glede objav: o da, o da.

    pa fajn vidt po dougm cajtu eno objavo mal daljšo :D

    OdgovoriIzbriši
  2. Tvoje slike so fenomenalne in se s časom res čutjo razlike in izboljšave. Še en dokaz, da vaja dela mojstra. Tut ti boš pršla do tam al pa še dlje, če boš le vztrajala. Jst tu VEM! :) Tle te podpera kr ena kupica ljudi kar je še en razlog zakaj bi mogla vztrajat. Pa tut njim ne rata vsaka slika popolna in vsak album brez napakice. Dobr je, da gledaš "boljše" ker se od njih učiš ampak ne dovol si,d a ti dajejo občutek, da si ti slaba. ker nisi :)

    Manca, jst morm eno uro hodt peš, da v civilizacijo pridem!!!! Če se temu sploh lahk tko reče...

    Nč ni polomija, nehej klobasat! Tu se sm teb zdi :) Chillax!!

    You are great!

    OdgovoriIzbriši