12. dec. 2010

20101212

Budilko mam nastavljeno ob 6:40, da bi šla k maši. Zvoni in pogledam če je kakšen sms. Ni ga. Se ne vstanem. Odločm se, da ne grem. Kukr že par nedelj nazaj. Jezna sem nase zarad tega. Počutm se krivo, res se. Zaspim. Se zbudim ob pol osmih in sem jezna, ker so ble vse sam sanje. Pogledam če je sms. Ni ga. Zaspim. Zbudi me sms. Ni od taprave osebe. Ne odpišem, zaspim. Spet sanjam. Me zbudi sms. Rajš bi vidla, da ga ne bi blo, ker itak spet ni od tistga, od katerga hočm. Smilm se sama seb in vmes zaspim. Zbudim se ob pol desetih. Nobenga sms-a. Jezna nase, ker sem prespala pol dneva, ampak ne dost jezna, da bi vstala. Razmišljam in jokam, ura gre proti deseti. Sms-a ne bo, Manca. Vstan se, dvign se, get a life. In sem se vstala. Sms-a ne bo. In me trenutno sploh ne gane več. Mislm... me. Ampak ne tko fejst.

1 komentar: