1. okt. 2010

20101001

Obožujem dneve, ki so podobni današnjemu. Vidla sm vse najbolše ljudi in za vrhunc še Mateja, že drugič v tem tednu. Vsakič do zdej k sm šla k maši sm upala nekje potihem, da bi ga srečala... Dons pa stopm čist brez vseh pričakovanj v cerkev in ga zagledam in...... oh, pol ga nisem več upala gledat, ker so mi šla usta vsakič čist skoz do ušes. Tko dobr ga je vidt po treh mescih dvakrat v enem tednu in pol te čist zagrab nostalgija in si z mislimi v Šmarjeti naši draaaaaaaagi in pozabš na gimnazijo našo ne preveč drago....

2 komentarja:

  1. ne boš verjela ampak mene zadne čase daje taka nostalgija da bi dala vse da bi mela en time machine pr seb :/ sploh sm si zdele ne pesmi na iPod naložila, k sm jih poslušala pred časom, in zdej sm še bolj ... :(

    OdgovoriIzbriši
  2. ma jst ku razmišlam o Šmarjeti mi pride na misel un nek zatohel vonj jedilnice in garderobe in vsa una starinskost in tu, k me je odbijalu... ampak če pa srečam ljudi, take moje ljube, pol me pa zadane, k pol pa pridejo uni tapravi talepi spomini in pol .... :((

    OdgovoriIzbriši