23. mar. 2010

stošestdeset, triindvajsetimarecdvadeset

1 dan do Francije. No, en dan do Nemcije. Ker se bomo dooooooooooooooolgo casa vozil. Z atabusom gremo. SAM SE 1 DANNN! Ves kok smo cakal ta 'sam se en dan'. Ampak je ful hitr minilo od takrat, k je ucitl povedou da se gre u Francijo in so nam trem usta dol padla, da bi jih skor lahk slepale za sabo. Zdej je pa sam se en bogi dancek do takrat! (ps: se opravicujem za vso norijo okol vsega sam jst sm res vesela)

Zdej menjam temo.
Vcasih sem se zmer sprasvala, kaj nekej nasemu Maksu ni jasno, da ma zmer cist nabasan usb kluck. Namrec vsakic ko je meu kaksno predstavitev, smo 5 minut sam tisto bogo predstavitev iskal med vsemi tisoctristodvanajstimi pesmimi, sestnajstimi programi in petimi predstavitvami se od prejsnjih treh let, ki jih je meu gor (stevilke so simbolicne). No, zdej sm pa ze veckrat tako zmedo opazila na mojem kluckotu in ocitno me nekej daje Maksov sindrom.

Sej, jst bi z veseljem se kej povedala zdejle, sam tko k je rekla Nusa, touchi niso glih najbolj hvalezna bitja za pisanje necesa obseeeeeeznega.

5 komentarjev:

  1. manci lepu lepu se mej pa glej da bos ogromnooo fotografirala in to gromozansko ljubezen delila z nami!xx

    OdgovoriIzbriši
  2. saaaaaam še enkrat gremo spaaaaaaaaaat *again screaming at loud*

    OdgovoriIzbriši
  3. hvala alja! bom izkoristla vso svojo energijo za tu :)

    OdgovoriIzbriši
  4. Uživite pa fotke fotke hočmo. :* :D
    Mja tač suks. XD

    OdgovoriIzbriši
  5. mejte se fajn & ja sam slikej&pol objav! komičakam že slikce :$ uff :D
    <3

    OdgovoriIzbriši