11. feb. 2012

Včerej je bil spet en tak dan, ko sem se smilila sama sebi. Pač, ura je bla pol desetih zvečer, ležala sem na postli, utrujena od nastopa z godbo in globoko razočarana, ker mi nobeden ne odpiše na sms. In spet sem bla v tistem stanju, ko te grabi panika ker ugotoviš, da je petek že mim, da te v nedeljo cel dan ne bo, da ti ostane samo še sobota in maš eno goro dela za nardit. In poleg tega še grozno razmetano sobo.
Pa sem si rekla čaki Manca, bomo mi to spremenil. In sem sama s seboj priredila tekmovanje v hitrostnem pospravljanju in čez dobre pol ure je bla soba ku iz škatlce. Al sem bla ponosna!












Evo, še zadovoljna Fata:

2 komentarja: