26. avg. 2010

20100827

No matter how much you think you hate school, you'll always miss it when you leave.
Poved, ki se me je totalno dotaknila, po vsem tem, ko mam zadnje čase grozne napade pogrešanja nas, naše generacije. To, da se nečesa zaveš šele potem, ko to zgubiš, je eden izmed najbol trdnih in resničnih rekov. Ne morem verjet, da so kr naenkrat odšli ljudje, ki so bli z mano odkar vem zase... Kr naenkrat nas tko grozno pogrešam in nas mam tko grozno rada, čeprov o določenih še zmer nimam nobenga pozitivnega mnenja, ampak tukej sploh ne velja noben kot posameznik, veljamo sm kot celota. Ki je več ni. Šele zdej se vsega zavedam, po dveh mescih, ko nas nisem vidla in če srečam mogoče brata al pa sestro od katerga od nas, kr v njih vidm tisto našo osebo in bi kr šla k njemu/njej in in in... ne vem. Vsi so se spravljal name, ker na valeti nisem jokala, še sama sem se, ker mi ni blo jasno, zakaj ne jokam, če pa zmer jokam takoj ko vidm da nekdo joka, pa tut če nimam pojma za kaj se gre, pa jokam pr vsakem filmu in jokam zmerej in prec. Takrat pa ne. In zdej je pa pršlo vse za mano in me dajejo spomini. Zdej sm skor prepričana, da vem zakaj takrat nisem mogla jokat.- Ker nisem vedla kko je to, ko je enkrat konc, če sm bla pa ja še zmer z njimi, in tut če sm vedla da ne bomo več skup, vseen nisem vedla kko je to, ko po dveh mescih končno dojameš da pa res ne bomo več skup, hkrati sem bla pa tko zmatrana od vsega v šoli, od ocen do pripravljanja valete, da si nisem niti prbližno predstavljala kko je bit brez obveznosti dva mesca in ni čudno da se takrat nisem ubadala še s pogrešanjem in jokanjem, če sem bla pa zabasana z vsem drugim. Zdej pa ja, zdej jih pa pogrešam.

Tko da.... če je kater izmed bralcev še vedno v osnovni šoli... izkoristte trenutke. Ko boste šli vn boste razumel kaj govorim, čeprov se men pred pol leta tut najmanj ni sanjalo kaj nekateri govorijo o pogrešanju osnovne šole.

2 komentarja: